Kaj je rak jeter?

Rak jeter je splošno ime za tumorje, ki se pojavijo v jetrih. Jetrne celice, imenovane hepatociti, se ves čas obnavljajo, kar zagotavlja normalno delovanje tega organa. Kadar gre v tem procesu nekaj narobe in se celice začnejo nenadzorovano razmnoževati, pa govorimo o raku jeter. 

Za razumevanje bolezni, njenih posledic in vpliva na telo, je potrebno poznati anatomsko zgradbo jeter, njihovo lokacijo in najpomembnejše funkcije, pri katerih sodelujejo in ki se lahko zaradi razvoja bolezni spremenijo.

Jetra: položaj, deli in funkcije

Jetra so največji notranji organ v telesu, nahajajo se v zgornjem desnem delu trebuha, pod rebri in pljuči.

Sestavljena so iz desnega, levega in kavdatnega režnja. Vsak reženj ima svojo razporeditev arterij, žil in žolčnih vodov ter ga delimo na več segmentov:

  • desni jetrni reženj je večji in je sestavljen iz segmentov V, VI, VII in VIII,
  • levi jetrni reženj sestavljajo segmenti II, III in IV,
  • kavdatni reženj sestavlja le segment I in ga najdemo na hrbtni strani jeter.
Zgradba jeter, ki so razdeljena na režnje, ta pa na segmente.

 

Z vidika presnovne aktivnosti v telesu so jetra eden najpomembnejših organov, saj sodelujejo pri:

  • uravnavanju koncentracij različnih snovi v krvi, kot so vitamini, hranila, zdravila in strupene snovi,
  • izločanju žolča, ki ima poleg presnove maščob vlogo tudi pri filtriranju krvi in transportu odpadnih snovi,
  • pridobivanju in skladiščenju energije iz hranil, predvsem v obliki glikogena,
  • proizvodnji faktorjev strjevanja krvi, ki preprečujejo čezmerno krvavitev v primeru ureznine ali poškodbe.


Rak jeter: pogostnost in vrste

Rak jeter je šesta najpogostejša oblika raka na svetu. Moški obolevajo pogosteje kot ženske in so ob diagnozi običajno starejši od 60 let.

Glede na izvor tumorskih lezij v jetrih ločimo primarni rak jeter in zasevke (metastaze) drugih vrst raka v jetrih. Primarni rak jeter nastane v jetrih in je lahko dveh vrst:

  • Hepatocelični karcinom ali rak jetrnih celic je najpogostejša oblika primarnega raka jeter in prizadene jetrne celice – hepatocite. Ta vrsta raka jeter ima lahko različne vzorce rasti: včasih se začne kot en sam tumor in se šele v napredovali fazi razširi v druge dele jeter.  Drugič pa se razvoj začne z več manjšimi tumorji na različnih delih jeter. Ta vrsta se najpogosteje pojavi kot posledica kronične bolezni jeter, kot je ciroza.

  • Rak žolčnih vodov ali holangiokarcinom je redka, vendar agresivna oblika raka jeter, ki se razvije v celicah, ki obdajajo žolčne vode. Te vrste je približno 10-20 % raka jeter in za razliko od hepatoceličnega karcinoma je ta oblika pogostejša pri ženskah.

Zasevki v jetrih se pojavijo, ko se primarni rak iz drugih organov razširi na druge dele telesa, lahko tudi v jetra. Do tega najpogosteje pride pri raku debelega črevesa, trebušne slinavke, želodca, pljuč ali dojk. Jetra so zaradi svoje funkcije filtriranja krvi zelo dovzetna za razvoj zasevkov ali metastaz. Rakave celice, odlepljene od primarnega tumorja, potujejo po krvnem obtoku in prispejo do jeter, kjer lahko preidejo iz krvnih žil, se vrastejo v jetra ter tvorijo rakave zasevke. Ti tumorji so sicer poimenovani glede na njihovo primarno mesto nastanka. Rak, ki se je na primer začel v pljučih in se razširil v jetra, imenujemo pljučni rak z metastazami v jetrih ali jetrni zasevki raka pljuč.

Po podatkih Ameriškega združenja za boj proti raku so v Združenih državah Amerike in Evropi jetrni zasevki drugih rakov bolj pogosti od primarnega raka jeter.

Rak jeter delimo glede na mesto nastanka na več podvrst.


Dejavniki tveganja za raka jeter

Najpogostejši dejavniki tveganja za razvoj raka jeter so:

  • Kronični hepatitis: virusni hepatitis je najpomembnejši dejavnik tveganja za razvoj raka jeter. Virusi hepatitisa neposredno prizadenejo jetra in se po telesu širijo s krvjo ali telesnimi tekočinami. Najpogostejši vrsti sta hepatitis B in hepatitis C.
  • Strupi: uživanje večjih količin alkohola, tobaka ali drugih snovi, ki lahko poškodujejo jetrne celice.
  • Dedna hemokromatoza: gre za presnovno bolezen, pri kateri telo iz hrane absorbira preveč železa, kar poškoduje jetra.
  • Kopičenje maščob: bolezni, kot sta sladkorna bolezen ali debelost, lahko povzročita kopičenje maščob v jetrih, kar vodi v stanje, znano kot nealkoholna zamaščenost jeter (NASH ali nealkoholni steatohepatitis). NASH je običajno asimptomatska in jo je težko prepoznati.
  • Kronične poškodbe jeter: če so jetrne celice poškodovane zaradi kateregakoli od zgoraj naštetih vzrokov, lahko pride do brazgotinjenja tkiva, čemur pravimo fibroza jeter. Če se poškodbe ponavljajo in se celice ne morejo več pravilno obnavljati, lahko fibroza napreduje v cirozo. Približno 60 do 90 % hepatoceličnih karcinomov nastane zaradi ciroze.

Rak jeter ima lahko hude posledice, vendar ga je mogoče v veliki meri preprečiti. Najpomembnejša sta izogibanje dejavnikom tveganja in zgodnje odkrivanje raka.

Glavmi dejavniki tveganja za rakzvoj raka jeter so hepatitis, alkohol in druge bolezni jeter.

M-SI-00000911 (v 1.0)