Ker ni posebnih simptomov, so za diagnozo raka jeter potrebni testi, ki potrdijo prisotnost bolezni. Pri posameznikih z visokim tveganjem, na primer s predhodnimi boleznimi jeter, kot so ciroza, hemokromatoza ali okužba s hepatitisom B, je priporočljivo opravljati redne preiskave in presejalne teste, ki tudi ob odsotnosti simptomov omogočajo zgodnjo prepoznavo raka jeter.

Slikovne preiskave

Slikovne preiskave zagotovijo informacije o velikosti, obliki in lokaciji tumorja. Preiskave se običajno začnejo z ultrazvočnim pregledom jeter. Ultrazvok je standardni test, ki se uporablja za odkrivanje sprememb v jetrih.

Za potrditev diagnoze se izvajata še računalniška tomografija (CT preiskava) in magnetna resonanca, ki omogočata tudi določitev stadija bolezni in morebitno prisotnost metastaz.

Biopsija

Pri biopsiji se odvzame vzorec tkiva, v tem primeru jeter, in se ga analizira. V primeru holangiokarcinoma, ki je veliko redkejši kot hepatocelični karcinom /jetrnocelični karcinom, je za potrditev bolezni nujna biopsija. Biopsija se običajno izvede s punkcijo, lahko pa tudi z laparoskopijo (vstavitev tanke osvetljene cevi skozi majhen rez v trebušno steno).

Krvne preiskave

Koncentracija tumorskega označevalca alfa-fetoproteina (AFP) v krvi je pri bolnikih z rakom jeter lahko povišana. Ta test ne omogoča postavitve končne diagnoze, saj rak jeter ni edini razlog za zvišano raven AFP, prav tako ta ni nujno povišana v zgodnji fazi bolezni. Vendar pa gre za enostavno preiskavo, ki pomaga pri začetni diagnostiki, preden opravimo druge teste, ki zagotavljajo več informacij. Merjenje AFP je tudi eden od standardiziranih testov v presejalnih programih.

Testi jetrne funkcije

Jetrno funkcijo ocenjujemo s krvnimi preiskavami in merjenjem več parametrov: beljakovin, encimov in snovi, ki jih proizvajajo jetra. Če so vrednosti katerega koli od njih izven normalnih vrednosti, je to lahko znak bolezni jeter.

Izvedba in izbira diagnostičnih testov sta odvisni od posameznega primera. O tem se boste pogovorili z zdravnikom, ki vam bo podal vse potrebne informacije.

Določanje stadija bolezni

Ob postavitvi diagnoze bo zdravnik določil stadij raka jeter. Ta zajema velikost tumorja, njegovo invazivnost in razširjenost v druge organe. Določanje stadija je pomembno za oceno prognoze in izbiro zdravljenja. Stadiji raka jeter so razvrščeni od I do IV. Običajno velja, da čim nižji je stadij, tem manjši je obseg raka in tem boljša je prognoza.

Sistem BCLC

Pri raku jeter se za določanje stadija raka jeter uporablja lestvico BCLC (Barcelona Clinic Liver Cancer), ki poleg značilnosti tumorja upošteva tudi jetrno funkcijo, prisotnost simptomov in splošno stanje zmogljivosti bolnika:

• Stadij 0 ali zelo zgodnji stadij: tumor je samo en in je manjši od 2 cm. Jetrna funkcija je ohranjena, stanje zmogljivosti bolnika je dobro.
• Stadij A ali zgodnji stadij: tumorji so največ trije, vendar je vsak od njih manjši od 3 cm. Delovanje jeter je na splošno ohranjeno in bolnikovo stanje je dobro.
• Stadij B ali srednji stadij: tumorjev je več ali pa je le en velik tumor. Bolnikovo stanje je na splošno dobro.
• Stadij C ali napredovali stadij: tumor je vdrl v portalno veno ali se razširil v druge dele telesa. Poslabšanje splošnega stanja bolnika.
• Stadij D ali končni stadij: rak je metastaziral in bolezen je zelo napredovala. Slabo splošno stanje bolnika.

Sistem razvrstitve tumorjev v stadije pomaga pri izbiri zdravljenja in oceni prognoze. Glede na stadij BCLC se lahko zdravnik odloči za najprimernejšo vrsto zdravljenja, odvisno od bolnikovih potreb.

Prognoza pri raku jeter

Stopnja preživetja ljudi z rakom jeter je odvisna od številnih dejavnikov. Kadar je možna operacija ali presaditev jeter, je ta stopnja približno 60 do 70 %, ne glede na stadij. Kadar operacija ni možna, je prognoza slabša. Stopnja 5-letnega preživetja se še dodatno zmanjša, kadar se rak razširi izven jeter ter v druge, oddaljene organe.

Prognoza je vedno odvisna od vsakega posameznega primera, saj potek bolezni nikoli ni enak, prav tako med bolniki ni enakega odziva na zdravljenje. Stopnja preživetja je odvisna od razširjenosti raka, starosti, splošnega zdravja bolnika, odziva na zdravljenje, psiholoških vidikov in drugih dejavnikov. Raziskovalci si še naprej prizadevajo za iskanje novih rešitev, ki bi pomagale izboljšati prognozo in kakovost življenja vseh bolnikov z rakom jeter.