Kaj je diabetični makularni edem (DME)?

 

Sladkorna bolezen lahko povzroči številne zaplete in vodi do različnih bolezenskih stanj. Ena od njih je diabetični makularni edem (DME) – bolezen, ki lahko resno poslabša vid.

Sladkorna bolezen in očesne bolezni – kako so povezane?

Sladkorna bolezen je kronična presnovna bolezen, pri kateri je povišana koncentracija glukoze v krvi. Z leti visoke koncentracije glukoze v krvi povzročijo spremembe v krvnih žilah po celem telesu, zato se škodljive posledice sladkorne bolezni lahko pojavijo tudi na ledvicah ali v srčnožilnem sistemu.

Sladkorna bolezen lahko prizadene tudi oči, saj lahko visoke koncentracije glukoze v krvi poškodujejo drobne krvne žile v mrežnici, kar sčasoma poslabša vid.

Mrežnica in makula (rumena pega)

Diabetična okvara oči se pojavi predvsem na mrežnici in v makuli, zato ju bomo podrobneje opisali.

Mrežnica je za svetlobo občutljiva plast tkiva znotraj očesa (slika 1). V središču mrežnice je makula (imenovana tudi rumena pega; v latinščini: macula lutea), ki je približno tako velika kot leča in vsebuje posebno veliko število fotoreceptorjev. V sredini makule je vdolbinica, ki se v latinščini imenuje fovea centralis. Ta vdolbinica s premerom le okoli 1,5 milimetra zagotavlja, da vidimo najmanjše podrobnosti. Z zunanjim delom mrežnice vidimo manj natančno. Zunanji deli mrežnice omogočajo le grobo orientacijo.

Prikaz zgradbe očesa z makulo in Foveo centralis v zadnjem delu mrežnice.

Slika 1: Prerez očesa. Makula in fovea centralis sta še posebno pomembni za oster vid.

Poškodbe mrežnice kot posledica sladkorne bolezni

Trajno povišana raven glukoze v krvi lahko privede do poškodb mrežnice. Najpogostejši sta:

  • Poškodba krvnih žil mrežnice, imenovana tudi diabetična retinopatija.
  • Patološko kopičenje tekočine v makuli, kar imenujemo makularni edem ali diabetična makulopatija.

Diabetična bolezen mrežnice ali diabetična retinopatija se razvija postopoma več let. Zgodnji stadij bolezni imenujemo neproliferativna diabetična retinopatija. V tej fazi pride do poškodb sten krvnih žil in nastanka žilnih izboklin ter posameznih krvavitev v mrežnici.

Če se bolezen nadaljuje, se pojavi proliferativna diabetična retinopatija (proliferativna pomeni hitro rastoča): nastanejo nove krvne žile v mrežnici, iz katerih prihaja do rahlih krvavitev. Pri diabetični retinopatiji je okvarjeno predvsem žilje na zunanjih delih mrežnice, zato bolniki pogosto dolgo časa nimajo težav z vidom.

Nasprotno pa diabetični makularni edem vodi do sprememb v središču mrežnice, kar povzroči simptome že v zgodnejših fazah. Diabetični makularni edem se lahko pojavi pri kateri koli stopnji diabetične retinopatije. V nadaljevanju vas želimo podrobneje seznaniti z diabetičnim makularnim edemom.

Kaj je diabetični makularni edem (DME)?

Povišana koncentracija glukoze v krvi pri sladkorni bolezni poškoduje tudi male krvne žile v očeh. Če se tekočina iz poškodovanih, vse bolj prepustnih očesnih žil nabere v predelu makule, ta nabrekne. Patološko kopičenje tekočine v makuli se imenuje makularni edem. Ker edem prizadene mesto najbolj ostrega vida, se lahko pri bolnikih močno poslabša vid.

 

Pogostost in dejavniki tveganja za DME 

Poškodba mrežnice je eden od pogostih zapletov sladkorne bolezni. Diabetična retinopatija se pojavi pri približno tretjini bolnikov s sladkorno boleznijo. DME prizadene skoraj 7 % vseh diabetikov ter je nekoliko pogostejši pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 kot pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.  V zahodnem svetu, je DME med najpogostejšimi vzroki hude okvare vida in slepote pri ljudeh v srednjih letih. DME prizadene obe očesi pri približno 60 % bolnikov.

K nastanku DME prispevajo različni dejavniki:

  • povišana raven sladkorja v krvi,
  • dlje kot je sladkorna bolezen prisotna, večje je tveganje za zaplete,
  • hipertenzija.

Poleg tega pa lahko motnja presnove maščob in prisotnost diabetične ledvične okvare dodatno povečata tveganje za DME.

 

Preventiva: Kaj lahko storite za zdravje svojih oči

  • Poskrbite, da bo vaša raven glukoze v krvi normalna in stabilna, saj visoke ali zelo spremenljive ravni glukoze v krvi prispevajo k poškodbi mrežnice. Poskrbite za zdravo prehrano in gibanje, zdravila za sladkorno bolezen jemljite dosledno oziroma zdravljenje z inzulinom izvajajte po dogovoru z družinskim zdravnikom ali diabetologom.
  • Zdraviti je treba tudi visok krvni tlak – nekaterim škodljivim posledicam sladkorne bolezni se lahko izognemo, če znižamo krvni tlak.
  • Izogibajte se kajenju, saj to poškoduje krvne žile.
  • Redno se udeležujte pregledov oči. Poškodba mrežice ali makularni edem zaradi sladkorne bolezni ne povzroča bolečine in v zgodnjih fazah pogosto ne povzroča motenj vida. Vendar pa je mogoče poškodbe mrežnice uspešneje zdraviti v zgodnejših fazah. Oftalmolog lahko zgodaj odkrije spremembe na očeh in po potrebi pravočasno začne zdravljenje.

Test z Amslerjevo mrežo

Test z Amslerjevo mrežo je preprost način za domače testiranje vašega vida. Amslerjeva mreža je kvadrat s temnimi črtami in črno piko na sredini (Slika 2).

Slika 2: Amslerjeva mreža

 

Izvedba testa:

  1. Če nosite očala, jih uporabljajte tudi med izvedbo testa.
  2. Pokrijte si eno oko, da preverite vid vsakega očesa posebej. Pomembno je, da pokritega očesa ne zaprete, saj bi to lahko popačilo rezultat.
  3. Oglejte si mrežo z razdalje 30–40 centimetrov.
  4. Poglejte naravnost v črno piko na sredini mreže.
  5. Ponovite korake od 1 do 4, da preverite drugo oko.

Če so črte zamegljene ali valovite ali če opazite temna ali prazna področja, se o tem nemudoma pogovorite s svojim oftalmologom!

 

Vprašanja in odgovori o očesnih boleznih, ki so posledica sladkorne bolezni


Oče je star 66 let in se zdravi s tabletami za diabetes in hipertenzijo. Že nekaj časa se pritožuje, da vse teže bere časopis. Oftalmolog je pri njem odkril diabetični makularni edem na obeh očesih. Kaj to pomeni?

Sladkorna bolezen poškoduje majhne krvne žile v očeh. Zato lahko tekočina iz teh žil uhaja v okoliško tkivo. Makula je mesto najostrejšega vida, s katerim lahko zaznavamo podrobnosti. Ko se tekočina iz vedno bolj prepustnih žil nabira v predelu makule, ta nabrekne (zdravniki temu pravijo makularni edem), kar lahko privede do različnih motenj vida. Prej ko odkrijemo diabetični makularni edem, boljše so možnosti zdravljenja.

Pred kratkim so mi odkrili sladkorno bolezen tipa 2 in mi predpisali zdravljenje s tabletami. Zdaj sem prebrala, da lahko sladkorna bolezen povzroči različne zaplete in vodi v druge bolezni. Dejstvo, da bi sladkorna bolezen lahko poslabšala moj vid, me zelo skrbi. Kaj lahko naredim?

Čim prej se dogovorite za pregled pri oftalmologu. Preveril bo vaš vid ter pregledal očesno ozadje in ocenil stanje mrežnice ter makule. Za zdravje oči je pomembno, da so ravni glukoze v krvi dobro uravnane. Jemljite zdravila za sladkorno bolezen, ki vam jih je predpisal zdravnik, in redno hodite na kontrolne preglede. Če imate visoke vrednosti krvnega tlaka, jih je treba znižati. Pazite na uravnoteženo in zdravo prehrano, dovolj se gibajte in ne kadite – kajenje poškoduje krvne žile po telesu, vključno z drobnimi žilicami v očeh.

Pred dvanajstimi leti so mi postavili diagnozo sladkorna bolezen tipa 1. Ker se mi je poslabšala ostrina vida na desnem očesu, sem bil pred kratkim pri očesnem zdravniku. Zdaj se zdravim zaradi DME na desnem očesu. Ali se lahko DME pojavi tudi na mojem levem očesu?

Tega ni mogoče z gotovostjo napovedati. Vendar pa so študije pokazale, da se DME ne razvije vedno na obeh očesih: v približno 40 % primerov je prizadeto samo eno oko.

Besedilo je strokovno pregledala in dopolnila asist. Katja Kuhta, dr. med., spec. oftalmolog.
Oddelek za očesne bolezni, UKC Maribor.

M-SI-00000742 (v 2.0)