Kako diagnosticirajo diabetični makularni edem?

 

Dokončno diagnozo diabetični makularni edem (DME) lahko postavi samo očesni zdravnik (oftalmolog). Pregled pri oftalmologu se začne s pogovorom o vaših preteklih in trenutnih zdravstvenih težavah. Oftalmolog vas bo med drugim vprašal, ali imate poleg sladkorne bolezni še kakšne druge bolezni, katera zdravila jemljete in ali opažate kakršne koli motnje vida.

Poleg tega boste morali opraviti še nekaj pregledov, in to so:

  • določitev vidne ostrine,
  • merjenje očesnega pritiska,
  • pregled sprednjega segmenta obeh očes (veznice, roženice, šarenice in očesne leče) s špranjsko svetilko,
  • pregled očesnega ozadja: najprej se s kapljicami za oči razširi zenica, da lahko oftalmolog pregleda steklovino in mrežnico. Zaradi širokih zenic lahko nekaj ur po pregledu slabše vidite, zato v tem času ne smete sami voziti.

Če so na očesnem ozadju že prisotne bolezenske spremembe zaradi sladkorne bolezni, zdravnik opravi še dodatne preiskave:

  • optična koherentna tomografija (OCT): pri tej preiskavi je v mrežnico usmerjena neškodljiva laserska svetloba. Preiskava pokaže različne plasti mrežnice in zdravnik lahko oceni, ali se je v predelu makule nabrala tekočina (sliki 1 in 2). OCT omogoča zelo natančen prikaz najmanjših struktur mrežnice in se lahko uporablja tudi za spremljanje uspešnosti zdravljenja;
  • fluoresceinska angiografija: v veno na roki vbrizgajo barvilo, ki prehaja tudi v krvne žile očesnega ozadja. S to preiskavo lahko oftalmolog bolje oceni stanje žil v očesu in odkrije morebitne bolezenske spremembe, ki jih je treba zdraviti.

 

OCT slika zdrave mrežnice, sestavljene iz pravilnih plasti, z makulo v sredini.

Slika 1: Zdrava mrežnica brez nakopičene tekočine. Makula je vidna kot »vdolbina« na sredini slike; struktura mrežnice je sestavljena iz značilnih, pravilnih plasti.
 

Spremenjena struktura mrežnice in kopičenje tekočine pod makulo pri DME pri pregledu z OCT.

Slika 2: Mrežnica pri DME z nakopičeno tekočino v tkivu pod makulo (temna področja). Plasti mrežnice so nepravilne in izbočene.
 

Kakšen je odziv bolnikov po postavitvi diagnoze DME?

Motnje vida povzročajo negotovost in tesnobo. Ljudje, pri katerih so odkrili diabetični makularni edem, so med pogovorom z zdravnikom pogosto tako zaskrbljeni in čustveni, da ne morejo jasno razmišljati in oblikovati svojih vprašanj. Tukaj je nekaj misli bolnikov po diagnozi:

»Ali bom moral prejemati terapijo do konca življenja? Kakšna je prognoza? Po postavitvi diagnoze diabetični makularni edem sem bil tako osupel, da nisem mogel postaviti vprašanj, na katera sem potreboval odgovore.«

 

»O makuli nisem vedel veliko, a tudi spraševal nisem dosti. Poskušal sem samo sprejeti dejstvo in razmisliti o tem, kar sem pravkar izvedel.«

 

»Tisoč vprašanj mi je rojilo po glavi: Bom oslepela? Bom izgubila službo? Kje lahko dobim psihološko pomoč in finančno podporo?«

 

»Rad bi bil podrobneje seznanjen z boleznijo. Vesel sem bil, da je bil nekdo ob meni.«

 

»Upam, da bodo vsi bolniki prejeli podrobne informacije, da se ne bodo bali zdravljenja.«


Besedilo je strokovno pregledala in dopolnila asist. Katja Kuhta, dr. med., spec. oftalmolog.
Oddelek za očesne bolezni, UKC Maribor.

M-SI-00000743 (v 1.0)