Multipla skleroza - kaj je to?
Imunski sistem in multipla skleroza
Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja. Je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada strukture lastnega telesa. Imunski sistem nas običajno ščiti pred patogeni, kot so virusi in bakterije. Pri tem sodelujejo različni sistemi, vsak s posebno nalogo. Tako imenovani fagociti (monociti, makrofagi in granulociti) tvorijo naravni obrambni sistem za prepoznavanje in uničenje vsiljivcev. Obstaja pa tudi posebna obramba z limfociti. Ta podskupina belih krvničk vključuje celice T, celice B in naravne celice ubijalke. Celice T prepoznavajo škodljive celice ter jih uničujejo z neposrednim imunskim odzivom, celice B pa se na stik s patogenom odzovejo s tvorbo velike količine specifičnih protiteles. Ta se vežejo na patogen in zagotovijo njegovo uničenje.
Slika 1: Imunski sistem in multipla skleroza
Pri MS pride do prekomernega imunskega odziva. Celice T prepoznajo tkivo lastnega telesa kot nevarno in ga napadejo. Nato sprostijo še vnetne dejavnike, imenovane citokini. Tudi celice B tkivo lastnega telesa prepoznajo kot škodljivo in proti njemu tvorijo protitelesa, poleg tega pa privabijo še ostale imunske celice, da ga napadejo.
Pri multipli sklerozi celice T in B napadajo celice lastnega telesa.
Vnetje, ki napada mielinsko ovojnico
Pri MS imunski sistem napada tkivo, ki obkroža živčna vlakna v možganih in hrbtenjači, imenovano mielinska ovojnica. Mielinska ovojnica ovija živčna vlakna, s čimer jih izolira ter tako pripomore k učinkovitem prenašanju impulzov med osrednjim živčevjem in mišicami. Če je mielinska ovojnica poškodovana zaradi stalnega vnetja, informacije na cilj prispejo nepopolne ali tja sploh ne prispejo. Ker se vnetja lahko pojavijo na zelo različnih mestih v možganih in hrbtenjači, so za MS značilni številni različni simptomi, potek te bolezni pa se med bolniki močno razlikuje. Na splošno obstajajo tri osnovne oblike te bolezni.
Slika 2: Pri MS celice T in B proizvajajo protitelesa in sproščajo citokine, ki privabijo imunske celice, da napadajo mielinsko ovojnico.
Kaj je zagon MS?
Zagon ali relaps je akutna faza bolezni s pojavom novega simptoma ali poslabšanjem obstoječih simptomov. Do poslabšanja lahko pride nenadoma ali pa postopno, v nekaj dnevih. Epizoda traja najmanj 24 ur, nato pa v celoti ali delno izzveni v nekaj dnevih, tednih ali mesecih. Tak zagon MS pogosto služi za potrditev diagnoze. Vendar pa se lahko med potekom te bolezni zagoni vedno znova pojavljajo. Če je od zadnjega zagona minil vsaj en mesec brez kliničnega poslabšanja, se ponovno poslabšanje šteje za nov zagon bolezni. Med posameznimi zagoni lahko mine več mesecev ali celo let.
Zagon bolezni je znak napredovanja ali novega vira vnetja v živčevju. Zagoni imajo lahko različno intenziteto in trajajo različno dolgo. Daljši in hujši kot so, hujša je morebitna poškodba živčnih celic, s tem pa je večje tudi tveganje za trajno okvaro. Zagon bolezni ni razlog za takojšnjo zaskrbljenost, vendar se v nekaj dneh vseeno posvetujte z nevrologom. Četudi menite, da ne potrebujete zdravniške pomoči, je lahko zagon bolezni znak, da vaša bolezen postaja aktivnejša. Zdravnik specialist mora zato preveriti, ali je treba vaše zdravljenje morda prilagoditi.
Prepoznavanje zagona MS
Kako vedeti, da gre za dejanski zagon bolezni? To ni zelo lahko ugotoviti, saj so simptomi lahko vsakič drugačni. Sčasoma se lahko naučite prepoznati, kdaj bo prišlo do zagona bolezni. Vendar to še ni zagotovilo, da vas naslednji zagon ne bo presenetil.
Zagon se lahko klinično kaže s katerim koli simptomom MS. Kljub temu pa so najpogostejši naslednji simptomi: utrujenost, omotica, težave z ravnotežjem in koordinacijo, težave z vidom, bolezni sečnega mehurja in črevesja, šibkost rok ali nog, občutek odrevenelosti, mravljinčenja, pekoč občutek ali bolečina, težave s spominom in koncentracijo ali težave pri hoji. Navedeni simptomi se lahko pojavijo samostojno ali v različnih kombinacijah.
Številni bolniki opazijo, da njihovi simptomi niso vedno enaki. Dobri in slabi dnevi so del MS. Pomembno se je zavedati, da neodvisno od tega, ali imate dober ali slab dan, obstajajo tudi drugi razlogi za nenaden pojav novih simptomov ali poslabšanje obstoječih simptomov. To imenujemo navidezni zagon bolezni. V nasprotju z dejanskim zagonom bolezni se simptomi navideznega zagona izboljšajo takoj, ko mine njegov sprožilec. Vzroki za navidezni zagon bolezni so lahko naslednji:
- zvišana telesna temperatura: katerikoli sprožilec, ki povzroči dvig telesne temperature (telesni napor, vroče kopeli ali prhe, savne, vročina ali povišana telesna temperatura zaradi okužbe), lahko začasno povzroči simptome MS. Takoj ko temperatura ponovno pade, prav tako izginejo tudi simptomi multiple skleroze.
- stres lahko oteži vaše obvladovanje simptomov MS in poveča verjetnost pravega zagona bolezni. Zato je pomembno, da veste, kaj vam povzroča stres, in da poiščete načine za zmanjšanje stresa.
- okužbe: gripa, prehladi, okužbe prebavil ali druge nalezljive bolezni lahko povzročijo poslabšanje simptomov MS. Takoj ko okužba izzveni ali se učinkovito zdravi, se izboljšajo tudi simptomi. Če se to ne zgodi, se posvetujte z zdravnikom, saj lahko hude okužbe sprožijo zagon MS.
Najboljši način za obvladovanje zagona
Pomembno je, da bolniki z MS prejmejo optimalno zdravljenje in se tega zdravljenja strogo držijo, saj tako zmanjšajo tveganje za zagon. Na žalost tudi najboljše zdravljenje ne more popolnoma preprečiti zagonov bolezni. Ti so vedno možni in nepredvidljivi. Vendar pa se lahko nanje poskušate pripraviti. Pripravili smo pet ključnih točk, ki vam bodo pomagale pri obvladovanju zagona bolezni:
1. Bodite pozorni na morebitne simptome
Natančno spremljanje simptomov MS, na primer z beleženjem simptomov v dnevnik ali v aplikaciji, vam bo pomagalo lažje opaziti morebitne spremembe. Prav tako boste lahko zdravniku posredovali boljše informacije. Zabeležite tudi vse spremembe v življenjskem slogu ali vaši prehrani.
2. Pripravite se
Pripravite podatke, kot so imena, naslovi in telefonske številke stikov za nujne primere, ter sestavite seznam vseh zdravil, ki jih jemljete. Navedite tudi, kako pogosto in v kakšnem odmerku jih jemljete. S prijatelji in družinskimi člani se pogovorite o tem, da boste v primeru zagona bolezni morda potrebovali njihovo podporo, in jim razložite, kaj boste od njih morda potrebovali. Če imate otroke, se z njimi pogovorite, kaj se zgodi med zagonom vaše bolezni – seveda na način, ki je primeren za njihovo starost.
3. Obvestite prijatelje in družinske člane
Ob zagonu bolezni je morda koristno, da o tem obvestite družinske člane in prijatelje. Zaradi simptomov morda ne boste mogli sodelovati v predhodno načrtovanih dejavnostih. Ljudje vedno lažje razumejo, kadar jim pojasnite okoliščine. Osebe, ki so vam blizu, bodo z veseljem ponudile svojo pomoč, česar naj vam ne bo nerodno sprejeti.
4. Poskusite ostati mirni
Povsem normalno je, da vas zagon čustveno vzmeniri. Vendar ne pozabite, zagon bo minil in simptomi bodo izzveneli. Razmislite, kaj vam bo pomagalo najti mir in se sprostiti, tudi v obdobju napetosti med zagonom bolezni. Na primer joga, meditacija, poslušanje glasbe ali pogovor z ljudmi, ki razumejo vas in vašo situacijo.
5. Po potrebi prilagodite zdravljenje
Zdravljenje akutnega zagona bolezni se običajno razlikuje od osnovnega zdravljenja MS. Če so vaši ponovni zagoni hujši ali če so obdobja med njimi krajša, lahko to kaže na napredovanje bolezni. Obrnite se na svojega zdravnika in se z njim posvetujte, ali je treba vaše zdravljenje morda prilagoditi.
Oblike MS
Recidivno reminentna multipla skleroza
Za recidivno-remitentno multiplo sklerozo (RR) so značilni zagoni bolezni, čemur sledi delno ali popolno izboljšanje. Do teh pride v nerednih intervalih. Zagon lahko traja 24 ur ali celo teden dni, spremljajo pa ga značilni simptomi. O zagonu bolezni govorimo, kadar je od zadnjega minilo vsaj 30 dni. Vendar pa so bolniki pogosto brez kakršnih koli simptomov več mesecev ali celo več let.
Slika 3: Napredovanje recidivno-remitentne MS
Druga značilnost RR-oblike je, da simptomi po zagonu običajno popolnoma izzvenijo. Zdravniki to poimenujejo popolna remisija. Če pa simptomi ne izzvenijo v celoti, se to imenuje nepopolna remisija. To povzroči trajne poškodbe in funkcijske omejitve, kar je pogosteje v poznejših fazah bolezni. Ni jasno, kaj sproži zagon, vendar pa se zdi, da je začetek pogosto povezan s fizičnimi in psihološkimi obremenitvami, kot so okužbe ali stres.
RR je najpogostejša oblika MS in prizadene približno 80 odstotkov bolnikov.
Sekundarno napredujoča multipla skleroza
Druga oblika multiple skleroze se imenuje sekundarno napredujoča multipla skleroza (SP). Ta oblika je pogosto poimenovana tudi kot druga stopnja bolezni, ker se pri približno polovici bolnikov razvije iz recidivno-remitentne multiple skleroze in se le redko pojavi v zgodnji fazi bolezni. Za SP je značilen neprekinjen (progresiven) potek. To pomeni, da postajajo znaki in simptomi vedno hujši (neodvisno od zagonov) in da so bolniki pri svojem vsakdanjem življenju vedno bolj omejeni. Na začetku lahko tudi pri SP pride do zagonov, ki pa se s s časom pojavljajo vedno redkeje.
Slika 4: Napredovanje sekundarno napredujoče MS
Primarno napredujoča multipla skleroza
Najredkejša oblika MS je primarno napredujoča multipla skleroza (PP). Pojavlja se pri 10–15 odstotkih bolnikov in v glavnem prizadene ljudi, pri katerih se bolezen pojavi po 40. letu starosti. Pri PP ni značilnih zagonov, bolezen napreduje neprekinjeno, čeprav običajno počasi in neopazno. Okvare ali izgubljene funkcije ni več mogoče popraviti, zato so bolniki pri svojem vsakdanjem življenju vedno bolj omejeni. Tipična značilnost PP je, da se vnetna žarišča pogosto pojavljajo v hrbtenjači, zato imajo številni bolniki že zelo zgodaj težave s hojo.
Slika 5: Napredovanje primarno napredujoče MS
M-SI-00000923 (v 1.0)