Zdravljenje pljučnega raka
Ko je diagnoza pljučnega raka potrjena, se zdravnik odloči za najprimernejši način zdravljenja. Ta je med drugim odvisen od splošnega stanja bolnika, oblike raka in stadija bolezni. Zdravniška ekipa bo upoštevala vse pomembne dejavnike in se odločila, katero zdravljenje je najprimernejše za posameznega bolnika.
Na voljo so tri različne oblike aktivnega zdravljenja: kirurško zdravljenje, radioterapija in sistemsko zdravljenje (klasična kemoterapija in novejši načini, npr. imunoterapija ali tarčna zdravila). Paliativno zdravljenje se uporablja za lajšanje simptomov bolezni in izboljševanje kakovosti življenja bolnikov. Vsaka oblika zdravljenja ima določene prednosti pa tudi tveganja za specifične neželene učinke, povezane s to obliko zdravljenja. Za vsakega posameznika je potrebno najti najprimernejši način, saj je uporaba določenega načina zdravljenja priporočljiva ze nekatere bolnike, za druge pa ne.
Katere vrste zdravljenja pljučnega raka so na voljo?
Ko je postavljena diagnoza pljučnega raka, je na voljo več možnosti zdravljenja. Vsi bolniki se na zdravljenje ne odzivajo enako, prav tako vsi raki ne napredujejo enako hitro. Dejavniki, ki vplivajo na izbiro zdravljenja so:
- vrsta pljučnega raka,
- velikost tumorja,
- prisotnost oddaljenih zasevkov,
- bolnikova starost in splošno zdravstveno stanje (morebitne sočasne bolezni),
- bolnikove želje,
- vrste predhodnega zdravljenja raka.
Multidisciplinarna skupina zdravnikov (onkologi, pulmologi, torakalni kirurgi, specialisti nuklearne medicine, radiologi, onkološke medicinske sestre, farmacevti, patologi, radioterapevti in drugi strokovnjaki) določi najbolj optimalen pristop k zdravljenju. Bolnika bodo pozorno spremljali, da bi ocenili napredovanje raka in bolnikovo zdravstveno stanje ter po potrebi razmislili o spremembi zdravljenja.
Sočasno se lahko izvajajo tudi druge terapije, ki dopolnjujejo farmakološko zdravljenje, kot so fizioterapija, prehranska, psihološka ali duhovna terapija ter pravno in poklicno svetovanje.
Vrste zdravljenja
Kirurško zdravljenje
Rak pljuč se lahko zdravi kirurško v zgodnjih stadijih, ko se bolezen še ni razširila v oddaljene organe. Pri operaciji se odstrani del pljuč, odvisno od velikosti in lokacije tumorja. Operacija je lahko izvedena na več načinov:
- Pri majhnem tumorju se naredi sublobarna ali segmentna resekcija,
- lobektomija, kadar je potrebna odstranitev enega od režnjev pljučnega krila,
- pnevmonektomija, če je treba odstraniti celotno pljučno krilo,
- bronhialna resekcija, če je prizadet bronhij.
Poleg operacije je potrebno razmisliti o uporabi dopolnilne kemoterapije in/ali imunoterapije in/ali radioterapije. Kadar se poskuša doseči zmanjšanje tumorja pred operacijo, to imenujemo neoadjuvantno zdravljenje. Če je uporabljena po operaciji in je njen cilj uničiti še vse preostale rakave celice, pa jo imenujemo adjuvantno zdravljenje.
Kemoterapija
Uporabljajo se številni kemoterapevtiki, ki upočasnijo rast in razmnoževanje rakavih celic, njihova slabost pa je, da lahko vplivajo tudi na normalne celice. Uporabljajo se lahko pred operacijo za zmanjšanje velikosti tumorja, pooperativno za uničenje preostalih rakavih celic, v primerih, ko operacija ni mogoča ali v kombinaciji z radioterapijo.
To zdravljenje se najpogosteje daje intravensko in se običajno izvaja v ciklih zdravljenja. Zdravilo se daje v bolnišnici vsakih nekaj tednov, s prekinitvami med posameznimi cikli.
Obsevanje (radioterapija)
Zdravljenje vključuje uporabo visokoenergijskih rentgenskih žarkov ali drugega sevanja za uničenje rakavih celic. Poteka po vnaprej pripravljenem načrtu, da se izpostavljenost sevanju, za okoliško zdravo tkivo, kar najbolj zmanjša.
Imunoterapija
Rakave celice lahko na svoji površini izražajo beljakovine (npr. PD-L1 ali CTLA-4), s pomočjo katerih se skrijejo pred odzivom imunskega sistema, da bi jih prepoznal in uničil. Imunoterapija se veže na te beljakovine in s tem spodbudi imunski sistem, da prepozna in napade celice raka.
Tarčno zdravljenje
Pri nedrobnoceličnem raku pljuč (redkeje tudi pri drobnoceličnem raku pljuč) so lahko v rakavih celicah prisotne genomske spremembe, ki spodbujajo rast celic in njihovo preživetje. Pogoste so mutacije v genih za EGFR, ALK ali ROS1. Te mutacije povzročijo, da celica proizvaja spremenjene beljakovine, na katere se vežejo tarčno usmerjena zdravila. Ta zdravila so lahko biološka zdravila (monoklonska protitelesa), ki jih bolnik prejema intravensko ali pa male molekule, ki jih bolnik jemlje v obliki tablet ali kapsul. Tarčna zdravila zavirajo rast in preživetje rakavih celic, na zdrave celice pa ne vplivajo, saj zdrave celice ne vsebujejo spremenjenih beljakovin, na katere se zdravilo veže.
Paliativna oskrba
Cilj paliativnega zdravljenja je podaljševanje življenja ter lajšanje bolečin in drugih težav, ki se pojavijo zaradi bolezni.
Namen paliativne oskrbe je zagotavljanje medicinske, psihološke, socialne in duhovne podporo, s katerimi pomaga bolniku lajšati trpljenje in omogoča boljšo kakovost življenja.
M-SI-00000931 (v 1.0)