Kaj je pljučni rak?

Pljuča so organ, odgovoren za eno najpomembnejših telesnih funkcij: dihanje. V procesu izmenjave plinov sprejemajo kisik iz zraka in izločajo ogljikov dioksid. Pojav pljučnega raka lahko ovira normalno delovanje pljuč.

Pljučni rak se pojavi, ko celice izgubijo sposobnost uravnavanja svoje rasti in se začnejo nenadzorovano ter neomejeno deliti. Za pljučnim rakom pogosteje zbolevajo kadilci in ljudje, ki so v večji meri izpostavljeni škodljivim snovem, vendar ne vedno. Eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na razvoj pljučnega raka so lahko tudi naključne spremembe v genomu.

Zaradi teh sprememb lahko prizadete celice nenadzorovano rastejo in oblikujejo tvorbo, imenovano tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Za maligne je značilno, da se lahko širijo (metastazirajo) v druge dele telesa prek krvnega ali limfnega sistema. V primeru pljučnega raka se rakave metastaze naselijo v bližini pljuč, kot so bezgavke v pljučih, ali v bolj oddaljenih organih, kot so možgani ali jetra.

Pljučni rak je bolezen s hudimi zdravstvenimi in socialnimi posledicami. Je tretja najpogostejša vrsta raka, tako pri moških kot pri ženskah.

Pljučni rak obsega več oblik, ki se med seboj razlikujejo po histoloških značilnostih in poteku bolezni. Ker imajo različne značilnosti, se za njihovo zdravljenje uporabljajo različni pristopi.

Predstavlja približno 10 do 15 % vseh primerov pljučnega raka. Sodi med nevroendokrine tumorje, kar pomeni, da se razvije iz celic nevroendokrinega sistema. Vznikne v bronhijih in ima običajno agresiven potek.

To je najpogostejša vrsta raka pljuč in predstavlja od 85 do 90 % primerov. Obliko nadalje delimo na več podvrst, odvisno od tega, katere celice so prizadete. Pri adenokarcinomih so prizadete celice sluznice, pri ploščatoceličnih karcinomih pa epitelijske celice, ki obdajajo dihalne poti. Tretja podvrsta je velikocelični karcinom, ki lahko vznikne kjerkoli v pljučih.

Kadar zdravnik posumi na pljučni rak, je pomembno postaviti natančno diagnozo. Prvi korak k postavitvi diagnoze je običajno odvzem vzorca tkiva (to imenujeno biopsija). Pregled vzorca pod mikroskopom, skupaj z drugimi diagnostičnimi testi, nudi pomembne informacije, ki jih multidisciplinarna strokovna skupina potrebuje za sprejem odločitev o zdravljenju.

Več dejavnikov lahko povzroči ali spodbudi razvoj pljučnega raka. Pri pljučnem raku so najpogostejši dejavniki tveganja izpostavljenost onesnaženju, radonu, tobaku, azbestu, arzenu, naftnim derivatom in predhodne pljučne bolezni.

Ta dejavnik tveganja je zlasti zaskrbljujoč v mestih, saj izpostavljenost avtomobilskim emisijam in slabi kakovosti zraka v mestih povečuje tveganje za razvoj pljučnega raka. Čeprav povezava še ni v celoti raziskana, se ocenjuje, da je na globalni ravni 5 % smrti zaradi pljučnega raka posledica onesnaženja.

Radon je radioaktivni plin, ki naravno nastaja pri razpadanju urana v tleh in kamninah. Kadar je njegova vsebnost v zraku nizka, ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Vendar pa se pri višjih vrednostih, na primer v rudnikih ali zaprtih prostorih, tveganje za pljučnega raka poveča.

Izpostavljenost snovem v tobaku in cigaretnemu dimu je povezana s pojavom nekaterih vrst pljučnega raka. Na primer, razvoj drobnoceličnega pljučnega raka je povezan z izpostavljenostjo osrednjih bronhijev, medtem ko lahko druge vrste nastanejo zaradi izpostavljenosti perifernih predelov pljučnega tkiva. Z višjim tveganjem za razvoj raka je povezano tudi pasivno kajenje.

Azbest je skupina mineralov, v glavnem sestavljenih iz silicija in kisika, ki ga v naravi najdemo v zemlji in kamninah v mnogih predelih sveta. Zaradi visoke mehanske in toplotne odpornosti se kot izolacija pogosto uporablja v ladjedelništvu, gradbeništvu, tekstilni ali rudarski industriji. Njegovo vdihavanje ali zaužitje je povezano z višjim tveganjem za pojav raka.

Je naravni element, ki se lahko v visokih koncentracijah pojavlja v podtalnici mnogih držav. Če ta voda ni prečiščena, lahko s pijačo ali zelenjavo, namakano z onesnaženo vodo, arzen preide v telo, kjer lahko pripomore k nastanku več bolezni, vključno s pljučnim rakom. Poleg tega se arzen uporablja v številnih industrijah, npr. pri proizvodnji insekticidov.

Delavci, ki so izpostavljeni nafti v obliki goriva ali njenih rafiniranih oblik (plastika, pnevmatike, detergenti ali barve), imajo povečano tveganje za razvoj pljučnega raka. Tudi pri izgorevanju nafte nastajajo delci in onesnažujoči plini, ki so povezani z razvojem nekaterih vrst pljučnega raka.

Nekatere predhodne bolezni, ki so prizadele pljuča, lahko pripomorejo k razvoju pljučnega raka. Tako lahko vnetje, povzročeno s tuberkulozo, uniči pljučno tkivo, in ko se le-to poskuša obnoviti, nastane brazgotinasto odebeljeno tkivo, ki otežuje delovanje pljuč.